Integrirana in ekološka pridelava

Uvod

Izhajamo iz prepričanja, da je zemlja naše največje bogastvo, zato so vsi naši posegi posledično naravnani k doseganju sledečih ciljev: ohranjanje naravne dediščine, spodbujanje biotske raznolikosti, trajnostni in sonaravni razvoj oziroma vsestranska zaščita okolja. Prepričani smo, da je možno postoriti veliko stvari ter da je potrebno v tej smeri tudi ukrepati.
Vendarle je potrebno upoštevati, da nam narava pomaga sama, npr. koristne žuželke, organizmi in tudi mrzle zime, nizke temperature, burja so zagotovo dejavniki, ki imajo pozitivno vlogo pri kakovosti in varstvu rastlin.

Integrirana pridelava

V luči celovitega pogleda na okolje smo zasadili nove nasade. Temeljito in globoko smo pripravili tla, da bi na tak način dobro prezračili njihovo strukturo, omogočili odtok vode ter naravno pospešili rodnost. Postopoma smo nato pustili, da se oljčniki sami zatravijo, ali pa smo skrbno izbrali avtohtone travnate mešanice, ki bodo ob redni košnji prispevale k obogatenju humusa, gosta travnata ruša pa bo preprečila erozijo tal.
Na podlagi analiz pripravljamo plan gnojenja vsakih pet let, prilagajamo pa ga vsako leto, z namenom, da dosežemo dolgoročno zastavljen cilj. To pomeni, da sodelujemo z mednarodnimi strokovnjaki in tehniki s katerimi skupaj proučujemo nasvete in obvestila, ki se izdajajo v sklopu integriranega varstva, redno spremljamo fenološke faze, sosledje vremenskih razmer ter z njimi pretehtamo vsak poseg.
S pomočjo krmilnic in gnezdilnic tudi poskušamo pritegniti naravne sovražnike glavnih škodljivcev, npr. velike sinice (Parus major), ki se zelo rada prehranjuje z ličinkami oljčne muhe!

Velika sinica umetno gnezdo

Ekološka pridelava in kakovost kot načelo in vodilo

Čeprav kmetija nima še ekološkega certifikata, zasleduje metodiko in cilje le-te.
Vključeni smo v sistem kakovosti v sklopu zaščitene označbe porekla D.O.P. TERGESTE, kjer se vodi register vseh posegov na zemljišču. Vsi registri so vam na voljo.

Primarni škodljivci
Oljčna muha (Bactrocera oleae) in oljčni molj (Prays oleae)

V zvezi z varstvom pred tema dvema glavnima oljčnima škodljivcema so naši ukrepi osredotočeni izključno na tiste z nizkim negativnim vplivom na okolje (naravi prijazni ukrepi)

.

Proti muhi uporabljamo sistem zastrupljenih vab. Gre za natančno spremljanje letov muh s pomočjo plošč, na katerih je nameščeno sredstvo (feromon), ki privablja oljčno muho. Ko je presežen prag škodljivosti, ukrepamo ob upoštevanju biološkega ritma, meteoroloških razmer in glede na s tem povezanega prihodnjega razvoja insekta.
Uporabljajo se samo sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Količina uporabljenega sredstva je izrazito majhna (približno 10% v primerjavi s klasično metodo), kajti nanašamo ga ročno in le po delu debla, izmenično v vrsti in med vrstami.
Rezultati so v vseh nasadih neoporečni. Količina poškodovanih plodov je skozi vse leto stalno nizka.

Tudi let oljčnega molja (Prays oleae) spremljamo tedensko, s pomočjo feromonskih vab. Da čimprej določimo intenziteto razmnoževanja, skušamo razumeti obnašanje žuželke ter njene razvijajoče se generacije.
V redkih primerih je potrebno ukrepati. V ta namen uporabljamo sredstvo na podlagi Bacillusa thuringiensisa var. Kurstaki. To je biološki pripravek, ki ohranja in ščiti drugo entofavno v oljčniku in je skladen z ekološko pridelavo.

Sekundarni škodljivci:
Pavje oko (Cycloconium oleaginum ali Spilocaea oleagina), oljčni kapar (Saissetia oleae)

V primeru povečanih količin padavin spomladi in jeseni, obstaja pri nas nevarnost bakterijske okužbe. V takih okoliščinah in vedno po posvetu in pregledu strokovnjakov službe za varstvo rastlin opravimo škropljenje z bakrenimi pripravki, ki imajo dvojni učinek, in sicer ščitijo še neokužene liste ter pospešijo odpad okuženih. Radi bi spomnili, da novejši evropski normativi dovoljujejo uporabo bakra v majhnih količinah tudi v ekološki pridelavi.

Spremljanje dozorelosti plodov

Tipičnost in kakovost oljčnega olja sta neposredno povezani z nekaterimi kemijskimi parametri, ki jih opazujemo v plodu. V nobenem primeru ju po obiranju ne moremo izboljšati, lahko pa plodove čim bolje pripravimo in jih ohranimo do trenutka obiranja.

Z vidika kakovosti so poleg kemijskih še druge zelo pomembne snovi, in sicer tako imenovani polifenoli, ki dajejo olju tipično noto sadnosti in grenke ter pikantne arome in jih lahko zaznavamo pri organoleptični oceni. Pravimo jim tudi antioksidanti, ker ščitijo olje pred alteracijo oziroma degradacijskimi procesi.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je opredelitev optimalnega časa za obiranje plodov bistvenega pomena. Naš cilj je doseči največjo vsebnost olja ob optimalni vsebnosti antioksidantov.
Službe za varstvo in integrirano pridelavo spremljajo stopnjo dozorelosti plodov ter določajo primarne indekse teh postopkov, in sicer:

  • silo, ki je potrebna, da plod odtrgamo ob uporabi ročnega dinamometra,
  • stopnjo obarvanosti povrhnjice,
  • trdoto mesa s pomočjo penetrometra,
  • indeks oljevitosti oljk (vsebnost olja izražena v odstotkih)

ročni dinamometer